Citati avtorja Brane Senegačnik

»V ta vsakodnevni imaginarij med lučjo in temo presevajo entitete drugega, neizmernega prostora, ki izvorno pripadajo predstavam in pojmovanjem zahodne metafizike ter konstelacijam krščanstva.«

»Vrhunskost Senegačnikove kontemplativne lirike se kaže v neposrednosti izrekanja, a hkrati natančnosti in kultiviranosti verzov, ki tečejo brez sledi napora in sentimentalnosti.«

»o starogrškem liriku in njegovi recepciji skozi čas spregovorila.«

»Izčiščen do odsotnosti / se vračaš / kakor smisel / k besedam in stvarem.«

»V protoplazmo zgneteno nebo. / Ki diha v večerno meglo / brez konca.«

»Kakšna ljubezen / je uročila / naše oči, / da strmijo, / do smrti strmijo / v ta zastor iz minule svetlobe?«

»Še dneve in tedne / v glinenih lončkih gnezdi otroštvo, / kot brezimni sij resničnejših svetov, / zaupno, zanesljivo znamenje / nerazrešljivega pomena.«

»Posebna vrednost poezije in umetnosti sploh je lahko samo v tem, da ima eksistencialno razsežnost.«

»Posebna vrednost poezije in umetnosti sploh je lahko samo v tem, da ima eksistencialno razsežnost.«

»Kupido, ti in tvoja lepa starka / ne bosta dalje me za nos vodila; / ne bom pel vaj'ne hvale brez plačila / do konca dni ko siromak Petrarka.«

»Dan, tišine sivi slavolok, / pod tabo jate vran in jate let, / in ulice, nevidne reke usod, / in ranjen veter in življenja sled.«

»Z aprilskim zrakom zraščena brezimna zloba: / prestrašeno zelenje in grozdi cvetja / počasi bodo spet postali oltar, // saj dolg je dan in blizu rob poletja.«

»Bakreni gozd, poletno gola ura, / milijardno razmnožena življenja brez neba – / vse je le mnogoglasna uvertura / v tišino, ki nikdar se ne konča.«

»Zdaj se življenje širi, širi v vse smeri. / Le zdaj. Morda samo ta zdaj je vedno.«

»To klasično logiko, znanost in z njo analitičen odnos do poezije je kritično ovrednotil in pretresel tudi Brane Senegačnik ter se obregnil ob velike, poučene bralce in govori predvsem z vidika pesnika, in ne toliko znanstvenika.«